Sprememba obračuna toplote iz sistema daljinskega ogrevanja

Skladno z Energetskim zakonom, Aktom o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote ter Aktom o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje je Energetika Ljubljana s 1. januarjem 2017 uveljavila nova Sistemska obratovalna navodila. Z vidika obračunavanja dobavljene toplote je ključna sprememba nova razvrstitev odjemalcev v tarifne skupine, ki je odvisna od namena uporabe toplote, vrste odjemalca in obračunske moči odjemnega mesta.

Več tarifnih razredov oziroma nivojev odjemalcev

Prvi nivo ali tarifna skupina razvršča odjemalce v štiri skupine, in sicer glede na rabo toplote:

• ogrevanja prostorov,

• pripravo sanitarne tople vode,

• potrebe tehnološkega procesa,

• hlajenje.

Drugi nivo ali tarifna skupina odjemalce loči na tri skupine, in sicer glede na vrsto odjema:

• gospodinjski odjem,

• industrijski odjem,

• poslovni in ostali odjem.

Tretji nivo ali tarifna skupina odjemalce loči na tri skupine, ki so vezane na obračunsko moč odjemnega mesta, in sicer

• obračunska moč odjemnega mesta od 0 do 0,05 MW,

• obračunska moč odjemnega mesta od 0,05 do 0,300 MW,

• obračunska moč odjemnega mesta nad 0,300 MW.

Sprememba izhodiščne cene toplote

Povprečna cena toplote, ki zajema strošek dobavljene toplote in strošek priključne moči, se je s 1. januarjem 2017 uskladila z veljavnimi cenami goriv ter se skladno s tem znižala na 58,47566 EUR/MWh (18. 6. je znašala 60,6810 EUR/MWh). Z uvedbo nove izhodiščne cene je skladno z zakonodajo prišlo tudi do spremembe cene dobavljene toplote in stroška priključne moči, saj smo skladno s predpisano metodologijo preverili in uskladili strošek za dobavljeno toploto in strošek priključne moči. Strošek za dobavljeno toploto (variabilni del cene) za gospodinjske odjemalce se je znižal, strošek priključne moči pa povišal, še vedno pa je za gospodinjstva nižji kot za negospodinjske odjemalce. Spremembe so bile prvič upoštevane na računih za dobavljeno toploto za mesec januar.

Okoljska, energetska in ekonomska učinkovitost daljinskega ogrevanja

Energetika Ljubljana poleg zakonodajnih uveljavlja tudi vrsto poslovnih, tehnoloških in drugih aktivnosti za to, da bi bila končna cena toplote iz sistema daljinskega ogrevanja konkurenčna ostalim virom oziroma celo ugodnejša. Seveda je uporabnikom v enem mesecu težko prepoznati pozitivne učinke, še posebej, ker so letošnji zimski meseci nadpovprečno hladni in je zato tudi poraba toplote znatno višja kot v primerljivih mesecih v preteklih letih. Lahko pa vsak uporabnik s pomočjo kalkulatorja, ki smo ga pripravili na spletni strani www.bivanjudajemoutrip.si, izračuna, da je toplota iz daljinskega ogrevanja v vseh primerih cenovno primerljiva z ostalimi viri - ob tem, da zagotavlja bistveno večje udobje. Biti uporabnik toplote iz daljinskega ogrevanja pa ni le udobno, energetsko učinkovito in ugodno, temveč je tudi okoljsko zelo odgovorno. Sistem daljinskega ogrevanja namreč sodi med okoljsko najsprejemljivejšo energetsko oskrbo, še posebej za urbana okolja. Ta značilnost ali prednost je še posebej izrazita v času zime, ko smo priča povečanju onesnaženosti zraka zaradi individualnih kurišč.

Cenik toplote