Evropski projekt SENERGY NETS
Energetika Ljubljana od septembra 2022 sodeluje v razvojno-inovacijskem projektu SENERGY NETS – Increase the Synergy among different ENERGY NETworkS, ki ga v deležu 70 odstotkov sofinancira Evropska unija. Cilj projekta je razviti in prilagoditi opremo za zbiranje ter izmenjavo prožnosti med različnimi energetskimi sistemi.
Do junija 2024 načrtujemo nadgradnjo izbranih toplotnih postaj, ki jih bomo opremili z daljinsko vodenimi krmilniki in jih povezali z nadzornim centrom oz. virtualno toplarno Energetike Ljubljana.
Izvedbena faza projekta je ogrevalna sezona 2024/2025.
EU projekt SENERGY NETS – povečanje sinergij med energetskimi omrežji
Energetika Ljubljana od septembra 2022 sodeluje v razvojno-inovacijskem projektu SENERGY NETS – Increase the Synergy among different ENERGY NETworkS, ki ga v deležu 70 odstotkov sofinancira Evropska unija. Cilj projekta je razviti in prilagoditi opremo za zbiranje ter izmenjavo prožnosti med različnimi energetskimi sistemi.
Evropski zeleni dogovor določa pot do podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 in med drugim daje prednost učinkoviti rabi energije in razvoju energetskega sektorja, ki bo temeljil predvsem na obnovljivih virih. Pri tem se pojavlja več izzivov:
- Obnovljivi viri, kot so sončne in vetrne elektrarne, so nedispačabilni – pri njih nimamo vpliva na njihovo trenutno proizvodno moč. To predstavlja težavo predvsem v elektro omrežjih, kjer mora biti proizvodnja v vsakem trenutku uravnotežena s porabo električne energije;
- Energetski sistemi za distribucijo elektrike in toplote so bili zasnovani za tokove energentov v smeri od velikih centraliziranih proizvodnih enot do končnih porabnikov. Pri uvajanju OVE in izkoriščanju odpadne toplote pri končnih porabnikih pa dandanes prihaja do številnih manjših razpršenih virov in obrnjenih smeri tokov energentov v omrežjih. Obstoječa omrežja niso bila zasnovana za tovrstno uporabo in v njih vse pogosteje prihaja do preobremenitev.
Alternativo velikim in investicijsko zahtevnim posegom za povečevanje kapacitet omrežij predstavlja prilagajanje odjema porabnikov. V sodelovanju s končnimi uporabniki lahko poiščemo tista bremena, ki jih v primeru prezasedenosti omrežij pod vnaprej dogovorjenimi pogoji lahko izklapljamo. Ti pogoji so npr. moč bremena, čas, odzivni čas, trajanje ter strošek izklopa in kot celota predstavljajo prožnost bremena.
Virtualna elektrarna oz. toplarna
Cilj projekta SENERGY NETS je prikazati tehnični in ekonomski potencial za razogljičenje obstoječih energetskih sistemov. V ta namen bomo v okviru projekta razvili nabor programskih orodij, namenjenih zbiranju prožnosti v posameznih energetskih sistemih. Z opremo, imenovano tudi virtualna elektrarna oz. toplarna, bomo preverjali možnosti časovnega zamika v proizvodnji in porabi energije v energetskih sistemih, s čimer bomo gladili konice ter razbremenili infrastrukturo za distribucijo toplote ter elektrike. Zbiranje prožnosti bomo skušali dodatno optimizirati z izmenjavo prožnosti med sistemi daljinskega ogrevanja ter distribucije električne energije. Zbrane prožnosti bomo ovrednotili z ekonomskega, okoljskega in družbenega vidika ter jih nato porabili oziroma ponudili operaterjem distribucijskih in prenosnih sistemov.
Tri pilotne lokacije
Delovanje opreme bo demonstrirano na treh pilotnih lokacijah, in sicer v Ljubljani, Milanu in Parizu, možnost ponovne uporabe pa bo preizkušena v dveh dodatnih študijah primerov, ki predstavljata alternativne podnebne, gospodarske in geografske razmere, in sicer v Västeråsu (Švedska) in Cordoba (Španija). Pri izvedbi bo potrebno upoštevati tudi zakonodajne omejitve in specifike lokalnega trga.
V Ljubljani bo programsko opremo dobavilo avstrijsko-slovensko podjetje Cybergrid, njeno delovanje pa bo demonstrirano na infrastrukturi Energetike Ljubljana in Elektra Ljubljana. Pri izvedbi bomo vključeni sodelavci sektorjev za proizvodnjo in vzdrževanje, oskrbe s toploto, investicij in razvoja ter trženja. V projektu sodelujeta tudi podjetje Operato ter Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.
19 ustanov iz 8 evropskih držav
Projektni konzorcij sestavlja 19 ustanov iz 8 evropskih držav. Vanj smo vključena energetska podjetja, razvojno naravnana podjetja, raziskovalne ustanove ter interesna združenja. Delo na projektu bo trajalo štiri leta, skupna vrednost projekta pa znaša malo manj kot 10 milijonov evrov.
|
|
Projekt sofinancira Evropska unija po pogodbi o financiranju št. 101075731. V prispevku izražena mnenja in stališča avtorja ne odražajo nujno mnenj in stališč Evropske unije ali agencije CINEA. Ne Evropska unija ne agencija CINEA ne nosita odgovornosti za vsebino prispevka. |
Podrobnosti o projektu lahko spremljate na: Home - SENERGY NETS
Sedanje stanje v vročevodnem omrežju na povprečen zimski dan
Na diagramu so razvidne konice obremenjenosti sistema daljinskega ogrevanja, ki nastanejo, kadar se potreba po toploti na strani odjemalcev hitro poveča: okoli 6.00 zjutraj in v popoldanskem času okoli 17.00.
Zaradi konic je potrebno v omrežje vključiti dodatne vire, ki le z obratovanjem pod polno obremenitvijo lahko zadostijo nenadnim povečanim potrebam.
Vklapljanje dodatnih virov je neposredno povezano z višjimi stroški obratovanja in višjimi emisijami.
Cilj: glajenje konic in optimizacija delovanja omrežja
Z bolj enakomerno razporeditvijo odjema toplote skozi celoten dan želimo zmanjšati tako obremenitev omrežja kot tudi potrebo po vklapljanju dodatnih virov.
Optimalno delovanje omrežja pomeni zmanjšane emisije in prihranke pri stroških obratovanja, ki se neposredno odražajo pri ceni toplote.
Koncept tehnične rešitve
Na izbrane toplotne postaje (TP) bomo prigradili merilno regulacijsko in komunikacijsko opremo, kar bo omogočilo daljinsko upravljanje TP. Upravljanje večjega števila TP bomo izvajali v nadzornem centru v Energetiki Ljubljana preko programske opreme, imenovane tudi virtualna toplarna.
Z upravljanjem večjega števila TP pridobimo možnost glajenja konic v odjemu toplote v omrežju daljinskega ogrevanja. S tem se izognemo investicijam v dodatne vire toplote, s katerimi bi morali pokrivati potrebe omrežja v času konic. Programska oprema, ki omogoča glajenje konic v odjemu toplote, se zato imenuje »virtualna toplarna«.
Ali bodo končni odjemalci lahko spremljali obratovalne parametre toplotne postaje?
Dostop do portala za spremljanje obratovalnih parametrov TP, vključene v projekt Senergy Nets, pridobi odgovorna oseba za upravljanje in vzdrževanje zadevne TP. To bo v praksi upravnik ali njegov ekvivalent.
Ali vključitev v projekt avtomatsko pomeni prihranek v porabi toplote na TP?
V okviru projekta Senergy Nets bomo predvsem gladili konice v odjemu TP, kar lahko vodi v prihranek v porabi toplote. To zagotovo ne bo vodilo v povečanje porabe toplote, saj je termostatski ventili omejujejo prevelik porast v temperaturi prostorov.
Ali lahko pristopimo k projektu Senergy Nets in obdržimo svojega obstoječega vzdrževalca TP?
Pogoj za pristop k projektu je, da za dobo trajanja projekta JP Energetika Ljubljana prevzame v brezplačno vzdrževanje in daljinsko upravljanje zadevno TP.
V kateri prostor bo nameščeno referenčno temperaturno tipalo za spremljanje temperature v objektu?
Za namestitev tipala je potrebno soglasje lastnika prostora, namestitev bo izvedena po kriterijih za namestitve temperaturnih tipal v prostoru. Idealen prostor za spremljanje je tipična dnevna soba v vmesni etaži večstanovanjske stavbe.
Za dodatna vprašanja v zvezi s projektom Senergy Nets se lahko obrnete na našo strokovno ekipo preko elektronske pošte senergy.nets@energetika.si
Uradna stran projekta: www.senergynets.eu
Vse uporabnike toplotnih postaj, ki so vključene v projekt vabimo k izpolnitvi vprašalnika. Pomagajte znanstveni skupnosti razumeti vpliv projekta Senergy Nets na končne uporabnike in s tem omogočiti optimizacijo energetskih omrežij.
Vprašalnik je dostopen na:
https://fr.eu.surveymonkey.com/r/SenergyNets_Ljubljana