Zemeljski plin za čistejšo prihodnost prometa
13. 07. 2018
Uporaba vozil na stisnjen zemeljski plin (CNG) v osebnem prometu in vozil na utekočinjen zemeljski plin (LNG) v tovornem prometu predstavlja pomemben ukrep za zmanjšanje izpustov, predvsem prašnih delcev, zato se njihova uporaba strateško spodbuja in pospešuje. Energetika Ljubljana si kot največji ponudnik goriva za okolju prijazna vozila na zemeljski plin v Sloveniji prizadeva za širitev uporabe in mreže polnilnic. Trenutno so v Ljubljani aktivne tri polnilnice, do leta 2020 se jim bosta pridružili še dve.
Širitev mreže polnilnic za izboljšanje kakovosti zraka
Zavedanje o podnebnih spremembah in poznavanje njihovih ključnih povzročiteljev se krepi. Danes se tako ob ogljikovem dioksidu vse pogosteje pogovarjamo o črnem ogljiku, to je tistem vidnem delu črnih saj, katerega glavna vira sta promet in kurjenje lesa. Ob nenehnem prizadevanju za ozaveščanje je pomembno tudi zavedanje, da ima vse, kar storimo na lokalni ravni, tudi regionalni in celo globalni učinek. Zemeljski plin v Sloveniji kot tranzitni državi zato predstavlja dobro alternativo za čistejše okolje, tako v osebnem kot težkem tovornem prometu.
Kot je povedal Srečko Trunkelj, namestnik direktorja Energetike Ljubljana in odgovorni za razvoj polnilnic, so v Ljubljani trenutno aktivne tri polnilnice za vozila na zemeljski plin, in sicer dve za vozila na stisnjen zemeljski plin (CNG) in ena za tovorna vozila na utekočinjen zemeljski plin (LNG). Ob tem je izpostavil, da je tovorni promet še vedno ključni krivec za povzročanje približno četrtine emisij CO2, saj je še vedno v največji meri odvisen od nafte: »Uvedba utekočinjenega zemeljskega plina kot pogonskega goriva zato predstavlja pomemben korak k zmanjšanju ogljičnega odtisa in izpustov iz tovornega prometa.«
Do leta 2020 še dve polnilnici v Ljubljani
Skladno z naraščanjem deleža vozil na zemeljski plin in z namenom spodbujanja njegove uporabe v prometu, Energetika Ljubljana v roku dveh let načrtuje postavitev še dveh polnilnic, in sicer polnilnico za osebna vozila v Stanežičah (CNG) in polnilnico za osebna in tovorna vozila (CNG in LNG) na Letališki cesti.
CNG v porastu tudi drugod po Evropi
Uporaba CNG doživlja renesanso tudi v ostalem delu Evrope, saj omogoča ob praktično nespremenjeni ceni vozil uporabo goriva, ki vožnjo poceni tudi do 30 % glede na naftne derivate, in je istočasno na nivoju obremenjevanja okolja primerljiv z vozili na električno energijo. Dovolj zgovoren je npr. podatek iz nemškega, to je avtomobilsko najbolj razvitega trga v EU, da je rast na novo registriranih CNG vozil v obdobju od junija 2017 do junija 2018 na nivoju dobrih 880 % oz 0,5 % vseh na novo registriranih vozil.
Trunkelj pojasnjuje: »Nemški urad za motorna vozila (KBA) je objavil statistiko prvega polletja 2018, ki kaže na visoko rast na novo registriranih osebnih vozil na stisnjen zemeljski plin (CNG). Med vsemi pogoni osebna vozila na CNG dosegajo najvišjo rast, in sicer kar 887-odstotno v primerjavi z registracijami v enakem obdobju lani. V letošnjem juniju je bilo namreč v Nemčiji na novo registriranih 1.748 vozil s pogonom na CNG, v lanskem juniju pa 177.«
Kot zaključuje Trunkelj, je strma rast dokaz, da vse več voznikov prepoznava prednosti pogona na CNG, in ob tem dodaja, da v Sloveniji vozniki kot največjo prednost izpostavljajo predvsem nižje stroške goriva in manjši vpliv na okolje.
Več informacij o polnilnicah in zemeljskem plinu v prometu najdete v videu in infografiki:
VIDEO: Javne polnilnice za vozila na zemeljski plin v Ljubljani
INFOGRAFIKA: Energija za okolju prijazna vozila: CNG in LNG