Odgovor na odziv Zdravniške zbornice Slovenije na sprejem Uredbe o opravljanju obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov

Obvestilo medijem

Spoštovani,

v zadnjih nekaj dnevih smo zasledili več prispevkov, ki so povzemali izjavo za medije oz. odziv Zdravniške zbornice Slovenije na sprejem Uredbe o opravljanju obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov v Republiki Sloveniji. Ker se v odzivu navaja tudi Energetiko Ljubljana, nam dovolite, da podamo še naš odgovor na izpostavljen del:

“Če bodo koncesijo podelili podjetju Energetika Ljubljana, bo to podjetje dobilo koncesijo za sežiganje odpadkov v Ljubljanski kotlini za 30 let brez predhodne presoje vplivov na okolje in naše zdravje. Zavedati se moramo, da so naše kotline slabo prevetrene in da se pri sežiganju odpadkov v zrak sproščajo številne strupene snovi, ki škodujejo nosečnicam, razvoju otrok in povzročajo številne bolezni in prezgodnje smrti. Sprejeta uredba bo tako imela negativen vpliv na naše zdravje in okolje.”

Trditev Zdravniške zbornice Slovenije, da bi Energetika Ljubljana »lahko dobila koncesijo za sežiganje odpadkov v Ljubljanski kotlini za 30 let brez predhodne presoje vplivov na okolje  …«, ne drži. Že na področju umeščanja tovrstnih objektov v prostor je potrebno izvesti postopke celovite presoje vplivov na okolje. Prav tako je potrebno izvesti postopke presoje vplivov na okolje za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobiti pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, še pred pričetkom gradnje. Okoljevarstveno dovoljenje zavezuje objekt, da deluje pod ravnmi emisij, ki so povezane najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (BAT zaključki) za sežiganje odpadkov (Izvedbeni sklep komisije EU 2019/2010). Poenostavljeno povedano: V primeru, da bi Energetika Ljubljana na javnem razpisu na podlagi te Uredbe pridobila koncesijo za opravljanje obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, le-te ne bi mogla opravljati, če ne bi imela za ta namen izvedenih vseh potrebnih postopkov in pridobljenih vseh potrebnih dovoljenj.

Zaskrbljenost in z njo povezan očitek Zdravniške zbornice Slovenije pristojnemu ministrstvu je zato odveč.

Vsebinsko gledano ne moremo mimo dejstev, ki jih navajamo v nadaljevanju in so privedla oz. spodbudila državo, da je s sprejetjem zadevne Uredbe pristopila k celovitemu in sistemskemu reševanju problematike mešanih komunalnih odpadkov (MKO). Sežiganje odpadkov je skladno z zakonom obvezna državna gospodarska javna služba. V Uredbi je tudi točno določeno, da bi se energijsko izrabil samo tisti del MKO, ki se ga po vseh izvedenih predhodnih postopkih predelave ne da več snovno uporabiti (reciklirati). Zakaj?

Slovenija se je na področju ravnanja z odpadki znašla na točki preloma, če si to hočemo priznati ali ne. Količine odpadkov se namreč ne zmanjšujejo po pričakovanjih, imamo pa samo eno sežigalnico komunalnih odpadkov v Celju, katere kapaciteta ne zadostuje količini MKO, ki jih ni mogoče več reciklirati. Pozabljamo na dejstvo, da so to naši odpadki in da smo zanje odgovorni sami. Naša odgovornost do ravnanja z odpadki se namreč ne konča s tem, ko jih ustrezno ločene odvržemo v zabojnike in pustimo, da se jih odpelje čez naše meje,  kjer jih največkrat uporabijo kot energent ali pa se za njimi sledljivost izgubi.

V hierarhiji ravnanja z odpadki, z upoštevanjem načel krožnega gospodarstva, je energijska izraba nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov navedena pred odlaganjem odpadkov na deponije. Pri tem se energijska vrednost odpadkov v procesu zgorevanja uporabi za proizvodnjo električne in toplotne energije.

Naj na tem mestu dodamo, da je »zero waste« cilj, ki mora ostati naša prioriteta - Ljubljana je tudi prva prestolnica v Evropi, ki je pristopila k programu Zero Waste -, vendar je dejstvo, da smo tukaj in zdaj od njega še precej oddaljeni. Soočamo se tudi s problematiko zapiranja državnih mej, ki lahko omejijo izvoz odpadkov, zato te razmere potrebujejo odločne ukrepe na ravni države.

Z objektom za energijsko izrabo komunalnih odpadkov, predelanih v RCERO Ljubljana, bi lahko:

• Trajno rešili problem nereciklabilnih komunalnih odpadkov, ki nastanejo v procesu predelave v RCERO Ljubljana, ki jih sedajo večinoma izvažamo.
• Mešane komunalne odpadke, ki smo jih ustvarili sami, koristno - energijsko uporabili in v praksi uresničili načelo »krožnega gospodarstva« na področju ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki.
• Trajno nadomestili približno 60.000 ton premoga, uvoženega iz Indonezije, ki ga sedaj uporabljamo v procesu proizvodnje v Energetiki Ljubljana.
• Stabilizirali cene ogrevanja v našem daljinskem ogrevalnem sistemu.
• Ustvarili pogoje za energijsko (vsaj delno) samozadostno oskrbo našega mesta in zmanjšali odvisnost od svetovnih trgov z energenti in cenovnih šokov, ki se na teh trgih dogajajo.

Za postavitev tovrstnega objekta v Ljubljani sta skladno z veljavnim Občinskim prostorskim načrtom iz leta 2010, ki ga je potrdil mestni svet MOL,  predvideni 2 lokaciji:

1. Ob Zaloški cesti, ki zajema prostor in energetsko infrastrukturo, s katero upravlja Energetika Ljubljana (proizvodna enota TE-TOL),
2. Ob Letališki cesti (pri obvoznici).

Predlog najprimernejše lokacije bo izoblikovan po izdelavi Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki je v pripravi. Potrditev predloga bo izvedena po opravljenem  postopku javne obravnave vseh zainteresiranih občanov. Formalno veljavnost izbora bodo sprejeli in potrdili mestni svetniki, ki so izvoljeni v Mestni svet MOL.

Kot snovalci projekta za energijsko izrabo odpadkov smo in bomo ostali zavezani k dialogu in odprti komunikaciji z vsemi ključnimi deležniki, od civilne družbe, odločevalcev, do stroke, katere zelo pomemben del predstavlja tudi Zdravniška zbornica Slovenija. Z učinkovitim komuniciranjem želimo argumentirano odgovoriti na vsa vprašanja in razjasniti tudi morebitne netočne informacije.

S spoštovanjem in z lepimi pozdravi.

dr. Marko Agrež, tehnični direktor

Energetika Ljubljana