Plinovodno omrežje
Ljubljana s sosednjimi občinami ne sodi med območja, kjer bi lahko veliko uporabljali obnovljive vire energije, saj je sonca premalo, uporaba toplotnih črpalk je omejena, pa tudi uporaba lesa v različnih oblikah v urbanih področjih ni najprimernejša.
Zemeljski plin je zaradi okoljskih prednosti in vpliva na kakovost zraka najprimernejši energent za urbana območja. Za ohranitev pomembne vloge zemeljskega plina kot fosilnega vira v postopnem prehodu v nizkoogljično družbo, je potrebno zagotoviti čim večje število aktivnih odjemalcev. To je hkrati tudi želja vsakega distributerja zemeljskega plina, ki gradi omrežje in priključne plinovode.
ENERGETIKA LJUBLJANA s svojim plinovodnim omrežjem povezuje Mestno občino Ljubljana, Brezovico, Dobrovo-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Škofljico, Log-Dragomer, Ig, Grosuplje in Medvode.
Osnovni obratovalni podatki :
Sistem oskrbe s plinom |
2016 | |
---|---|---|
Dolžina plinovodnega omrežja | km | 696,1 |
Priključna moč | MW | 1.639,1 |
Priključeni plinomeri | kos | 57.298 |
Letna distribucija zemeljskega plina | v mio Sm3 | 73 |
Vir: Letno poročilo ENERGETIKE LJUBLJANA, d.o.o. 2016