Vloga v energetskem sistemu in ključna razvojna pot

S toploto in zemeljskim plinom oskrbujemo 81 % stanovanj v Mestni občini Ljubljana.

Energetika Ljubljana zagotavlja dva temeljna sistema za daljinsko oskrbo z energijo: sistem daljinskega ogrevanja in sistem oskrbe z zemeljskim plinom. Sistem daljinskega ogrevanja se razprostira predvsem v osrednjem delu mesta Ljubljane in z vročo vodo za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode oskrbuje okoli 61.000 stanovanj oz. 48 % vseh stanovanj v Mestni občini Ljubljana.

Sistem oskrbe z zemeljskim plinom se razprostira tudi na obrobju mesta in v sosednih občinah: Medvode, Dol pri Ljubljani, Dobrova – Polhov Gradec, Škofljica, Brezovica, Ig, Log – Dragomer, Grosuplje. Z zemeljskim plinom se za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode ali za kuho oskrbuje v Mestni občini Ljubljana oskrbuje okoli 43.000 stanovanj oz. 33 % vseh stanovanj.

Infrastruktura za daljinsko oskrbo toplotno energijo in plinom obsega 1.860 km in predstavlja enega največjih ter okoljsko in energetsko učinkovitih sistemov  v tem delu Evrope.

Razogljičevanje proizvodnih virov

Ključna razvojna pot Energetike Ljubljana je razogljičevanje proizvodnih virov za elektriko in toploto. Najpomembnejši korak na tej poti je zmanjševanje porabe premoga vse do njegovega popolnega umika. Prvi in hkrati trenutno največji korak je plinsko-parna enota, ki je pogodbenem poskusnem obratovanju, z rednim obratovanjem pa bo omogočila kar 70-odstotno zmanjšanje porabe premoga. Načrtujemo, da bomo del preostalega dela premoga zmanjšali tudi s povečanjem rabe lesnih sekancev kot obnovljivega vira energije (projekt je ocenjen na okoli 100 mio EUR, realizacijo pa načrtujemo predvidoma v letu 2027) in izgradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov (gre za obvezno državno javno službo – v teku je obravnava uredbe, ki ji bo sledil javni razpis za podelitev koncesij, projekt je ocenjen na okoli 200 mio EUR). Med razvojnimi projekti so tudi energetska izraba Ljubljanice ob vzpostavitvi krožne plovne poti (ocenjena vrednost projekta je 54 mio EUR, izvedba do predvidoma leta 2028), projekt postavitve polnilnega parka za alternativna goriva – elektrika in vodik (ocenjena vrednost 3,4 mio EUR, izvedba v letu 2025), postavitev fotovoltaične elektrarne in proizvodnje vodika (skupna ocenjena vrednost 5,5 mio, izvedba v letu 2025/2026),  kot tudi nadaljevanje aktivnosti za prevzem in vtiskovanje biometana v distribucijsko plinovodno omrežje, s katerimi se bo postopno razogljičil sistem distribucije zemeljskega plina.

Načrt sledi cilju tudi zgoščevanju odjema s priklopi novih uporabnikov na obstoječem vročevodnem in plinovodnem distribucijskem omrežju ter širjenju na območja, kjer je izkazan interes za priključitev in odjem toplote ali zemeljskega plina, kot tudi investicije, ki so potrebne za zagotovitev zanesljivosti obratovanja proizvodnih virov.

---

[1] Podatki 2024.

[2] Podatki 2024.