Oskrba s plinom

Za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode ali za kuho se z zemeljskim plinom oskrbuje več kot 63.000 uporabnikov.

Okoljsko ustrezen in cenovno ugoden energent

Želimo si ekološko ter zdravo okolje s čistim zrakom. To je težko uresničljivo v vsakdanjem življenju, saj je nemogoče v celoti odstraniti vse vzroke onesnaženja zraka, torej posledic uporabe premoga, kurilnega olja in nafte. Z zamenjavo zastarelih kurilnih naprav na les, nafto ali kurilno olje z zemeljskim plinom v urbanih okoljih dosežemo boljšo kakovost zraka, saj takšna nadomestitev neposredno vpliva na manjše količine prašnih delcev SO₂, NOX, ozona in benzena v zraku. Zemeljski plin je namreč najčistejše fosilno gorivo, v določenih primerjavah na področju prašnih delcev celo bolj prijazno do okolja, kot so posamezni obnovljivi viri energije.

Prenos in distribucija zemeljskega plina potekata po plinovodnih ceveh, ne obremenjujeta naravnega okolja in hkrati pomenita razbremenitev cestnega in železniškega prometa. Takšen način prenosa ne povzroča hrupa in nevarnosti izlitja, ki bi lahko ogrozilo vodne vire.

Politika EU poudarja zemeljski plin kot energent prihodnosti za doseganje energetskih ciljev unije. Okoljska ustreznost  in njegova konkurenčna cena sta odjemalcem v Evropski uniji dovolj velika razloga, da se odločajo za zemeljski plin, ki v EU dosega že 24 % delež v primarni energiji. Tudi v Sloveniji želimo doseči takšen odstotek.

Osnovni tehnični podatki

Točka vrelišča /območje vrelišča:	-161,5 °C
Plamenišče:	-188 °C
Vžigna temperatura:	595 °C - 630 °C
Eksplozivne meje:
spodnja eksplozijska meja	4,4 vol %
zgornja eksplozijska meja	16,4 vol %
Minimalna energija vžiga:	0,25 mJ (20 °C)
Gostota:	0,66 - 0,90 kg/m3 (20 °C , 1bar)
Relativna gostota:	0,56-0,90 (zrak = 1)

Zemeljski plin je gorivo fosilnega izvora in je produkt razkroja organskih snovi. Je zmes različnih plinov, od katerih je največ metana CH4 (do 99 %), prisotni pa so še etan, propan, butan, primesi težjih ogljikovodikov, dušik in ogljikov dioksid. Zemeljski plin se pridobiva iz podzemnih nahajališč in nato po plinovodnih omrežjih potuje do uporabnika.

Zemeljski plin je nestrupen, lajžji od zraka in brez vonja, zato se mu v distribuciji zaradi varnostnih razlogov dodaja vonjivo snov, po kateri zaznamo prisotnost zemeljskega plina.

Pri zgorevanju metana / pretvorba kemične energije v toploto / nastajata CO2 in H2O. Za označevanje imena se uporabljajo kratice: ZP in angleška: NG (natural gas).

Utekočinjeni zemeljski plin (UZP) / Liquified Natural Gas (LNG)

Utekočinjeni zemeljski plin (UZP) je zemeljski plin ohlajen na temperaturo −161.6 °C (111.55 K), pri kateri se osnovna sestavina zemeljskega plina, to je metan, utekočini. Utekočinjeni zemeljski plin je primernejša oblika za (ladijski) transport kot zemeljski plin v plinastem stanju. Transport zemeljskega plina po plinovodih pod visokim tlakom (do 100 barov) je do približno 4000 km cenejši kot ladijski prevoz UZP. Če je plinovod treba položiti pod morjem, je razdalja, pri kateri se stroški izenačijo, krajša.

UZP ima pri atmosferskem tlaku 1 bar prostornino 600-krat manjšo od plina v plinastem stanju. Transport UZP poteka po morju v posebnih tankerjih, ki imajo toplotno izolirane rezervoarje, in ga na plinskih terminalih s segrevanjem pretvorijo nazaj v plinasto stanje ter hkrati tlak plina povišajo, tako, da je primeren za transport po plinovodih.

Stisnjeni zemeljski plin /Comressed Natural Gas (CNG)

Stisnjen zemeljski plin je zemeljski plin komprimiran v jeklenke oziroma rezervoarje na manj kot 1 % svojega volumna. Uporablja se kot avtomobilsko gorivo in oddaja manj škodljivih emisij, kot jih tekoča goriva.

Utekočinjeni naftni plin / Liquified Pertoleum Gas (LPG)

Mešanica ogljikovodikov, ki so pri normalni temperaturi in tlaku plinasti; proizvodi rafinerije, ki se v destilacijskem procesu ločijo najprej od surove nafte, saj jih sestavljajo malo nasičeni parafinski ogljikovodiki, zlasti propan in butan; zaradi lažjega transporta in skladiščenja so v celoti ali deloma utekočinjeni; v tekočem stanju jih vzdržujejo z visokim tlakom ali nizko temperaturo, pri normalnem atmosferskem tlaku se povrnejo v plinasto stanje; uporablja se za kuhanje ali gretje ter tudi kot avtomobilsko gorivo;  v plinastem stanju je težji od zraka, zato tlačnih posod (jeklenk) ne smemo hraniti v prostorih, katerih tla so nižja od okoliškega terena.

 

Koristne povezave:

Celovita oskrba s plinom in elektriko

Omrežja Energetike Ljubljana